V zadnjem letu se je način dela z našimi uporabniki močno spremenil. Karierno svetovanje je v veliki meri potekalo telefonsko ali prek videokonferenčnih klicev, zato smo se pri delu osredotočili predvsem na spletna gradiva in pripomočke. Ob tem se je izkazalo, da so tiskana gradiva in pripomočki tipa papir-svinčnik še vedno zelo uporabni, kadar imamo večje skupine in ne moremo zagotoviti zadostnega števila računalnikov ter v primerih, kadar delamo z ranljivimi skupinami ljudi, ki nimajo dostopa ali zadostnega znanja za delo z računalnikom.
S tem namenom smo za vaše delo pripravili pregled tiskanih materialov, ki jih lahko naročite in prevzamete na VKO točki (Rožna dolina v Ljubljani). Seznam želenih knjižic in pripomočkov nam lahko pošljite na vko@ess.gov.si. Ob tem navedite tudi kolikšno število izvodov potrebujete. Potrudili se bomo, da boste kar se da hitro lahko prevzeli naročeni material.
Knjižice Spleti svojo kariero:
- Kariera se ustvari, ne zgodi Tradicionalno pojmovanje kariere se umika novim konceptom in definicijam. Kariera vedno bolj predstavlja posameznikovo celotno življenjsko pot, ne le pot na področju dela. Označuje posameznikovo tranzicijsko, dinamično in fleksibilno napredovanje v različne smeri, odvisno od sprememb v okolju.
- Kje in kako iščem zaposlitev Iskanje zaposlitve je kompleksna naloga. Eden izmed dejavnikov za uspešnost, je tudi prepričanje o lastnih zmožnostih izpeljati nalogo oziroma odnos do iskanja zaposlitve. Informacije o delovnih mestih najdemo na odprtem ali skritem trgu dela. Mreženje je ena izmed najučinkovitejših metod za vstop na skriti trg dela, ki omogoča priti v stik s potencialnimi delodajalci prek prijateljev, sorodnikov, sodelavcev in vseh drugih ljudi.
- Samozaposlovanje in drugačne oblike zaposlitve Delodajalci se vse bolj poslužujejo drugačnih obliki delovnega razmerja, zato je dobro, če se z njimi seznanite. Med drugačne oblike zaposlitve oziroma dela uvrščamo: 1. različne oblike podjetij, 2. delo za določen čas, 3. zaposlitev s krajšim delovnim časom, 4. delo na domu, 5. delo na daljavo, 6. rotacija delovnega mesta, 7. delo po pogodbi o delu in avtorski pogodbi, 8. pridobitev statusa kmeta, 9. pridobitev statusa družinskega pomočnika.
- Prijava/vloga, ponudba in življenjepis Čarobnega in univerzalnega recepta za pisanje prijavne dokumentacije, ki bi zagotovil sanjsko zaposlitev, ni. Na trgu dela je veliko različnih delodajalcev, ki od prijave na delovno mesto pričakujejo različne stvari. V tem poglavju so združene ključne informacije in smernice, kako se lotiti pisanja prijavne dokumentacije in uporabe drugih načinov prijavljanja na delovno mesto.
- Zaposlitveni razgovor Na večino razpisanih delovnih mest se prijavi zelo veliko število kandidatov in med njimi jih mnogo ustreza razpisnim pogojem. Delodajalci si pri izboru pomagajo z različnimi vrstami zaposlitvenih razgovorov. Naloga iskalcev zaposlitve pa je, da se čim ustrezneje predstavijo.
- Pogajanja z delodajalcem Ko se iskalci zaposlitve prebijejo v ožji izbor in jih (ponovno) povabijo na razgovor, se začnejo pogovori o plači in drugih delovnih pogojih. Mnogim je zoprna že sama misel na to, pa vendar morajo sami poskrbeti zase in se z delodajalcem o vseh zadevah glede zaposlitve natančno dogovoriti, še preden sprejmemo zaposlitveno ponudbo.
Vprašalniki:
- Moja karierna zgodba V delovni zvezek so vključene vaje za pomoč pri ustvarjanju lastne življenjske zgodbe. Od ugotavljanja, kakšno delo bi radi opravljali, načrtovanja in raziskovanja kariernih možnosti, do korakov za uresničitev svojih kariernih načrtov (krepitve občutka kontrole nad lastno prihodnostjo in povečanja samozavesti).
- Karierni kompas Izpostavlja pet ključnih kariernih kompetenc: 1. Razmislek o karieri in lastnih sposobnostih, 2. Razmislek o motivih, 3. Raziskovanje dela/trga dela, 4. Vodenje (upravljanje) kariere in 5. Mreženje ter poudarja pomen kariernega dialoga (bodisi v okviru šolskega svetovalnega dela bodisi na splošno v kariernem svetovanju) na izoblikovanje kariernih kompetenc in poklicne identitete.
- Moja časovna perspektiva Vprašalnik meri posameznikov odnos do lastne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zasnovan je tako, da predstavi osnovne značilnosti teorije časovne perspektive, omogoča samostojno vrednotenje rezultatov ter poda nekaj priporočil in vaj za spreminjanje časovnih perspektiv, ki posamezniku ne služijo najbolje.
- Dejavniki privlačnosti na delovnem mestu Nekateri ljudje na delovnem mestu iščejo varnost, drugi večjo odgovornost. Jasno razumevanje orientacije za delo, motivov, vrednot in zaznanih talentov, lahko pomaga načrtovati delovno življenje in karierne odločitve. Ta model predvideva, da ključno vlogo pri odločanju igra naslednjih deset dejavnikov: varnost, lokacija, odnosi, priznanje, prispevanje skupnosti, delovna skladnost, prilagodljivost, učenje, odgovornost in inovativnost.
- Lestvica za oceno kompetenc Ocenjevanje osebnih kompetenc je lahko pravi izziv. Lestvica je zasnovana tako, da pomaga oceniti razvitost 8 kompetenc: smisel, reševanje problemov, spretnost komuniciranja, teoretično znanje, organizacijska prilagodljivost, praktično znanje, odnosi z ljudmi in samozavest.
- Občutek vrednosti Vprašalnik se osredotoča na to, kako osebe zaznavajo svoje odnose z drugimi. Spreminjanje vrednostnega odnosa je »dvosmerna ulica«. Vrednost lahko povečajo s spremembo lastnega vedenja, pogovorom o spremembi vedenja drugega ali pa z umikom iz okolja, kjer niso cenjeni.
- Vprašalnik težav pri kariernem odločanju in Vprašalnik stilov odločanja za srednješolce Dijaki so v obdobju srednješolskega izobraževanja postavljeni pred številne izzive, v katerih morajo sprejeti različne odločitve – ena od njih je tudi odločitev glede nadaljnjega študija. Pri tem se nekateri odločijo enostavno in nimajo večjih težav, drugi pa v tem procesu naletijo na določene težave. Da bi jim lahko pomagali, je potrebno najprej odkriti njihove stile odločanja in izvor(e) teh težav.
- Vprašalnik težav pri kariernem odločanju in Vprašalnik vključenosti staršev v karierno odločanje za osnovnošolce Odločanje za nadaljevanje šolanja v srednji šoli je kompleksen proces, ki zahteva precejšnjo karierno prilagodljivost že osnovnošolskih učencev. In čeprav pridejo nekateri mladostniki do teh odločitev skoraj neopazno, se mnogi med njimi (skupaj s starši) soočajo z manjšimi ali večjimi težavami. Komplet preizkusov za karierno odločanje v osnovni šoli olajša diagnosticiranje težav, povezanih s kariernim odločanjem učencev in omogoča boljši vpogled v vlogo staršev pri tem.